Sagadin: 'Zmaga v Lozani je zgodovinski dosežek'

Snovalec velikega uspeha takratne Smelt Olimpije v sezoni 1993/94, ko so Zmaji osvojili vse, kar se je osvojiti dalo, je bil glavni trener Zmago Sagadin, ki je še danes v zgodovino zapisan kot najboljši slovenski košarkarski trener vseh časov.

Zmaga Sagadina lahko brez kakršnih koli zadržkov postavimo ob bok najboljšim in najuspešnejšim košarkarskim trenerjem vseh časov. Njegovega pomena za slovensko košarko in ljubljanski klub se ne da opisati v zgolj nekaj besedah, dovolj pa je povedali, da je z njim na klopi Cedevita Olimpija v svoje vitrine pospravila kar 24 državnih in mednarodnih lovorik, med drugim tudi tisto iz Lozane leta 1994. Tri leta kasneje je Zmaje Sagadin povedel še do tretjega mesta v Evroligi, leta 2002 pa je z ljubljanskimi košarkarji postal prvak regionalne Lige ABA.

»Spomini na sezono 1993/94 so resnično lepi in jasno, ponosen sem na dosežen rezultat. Osvojitev evropskega pokala je pomenil preskok iz drugorazrednega tekmovanja v prvorazrednega, torej Evroligo. Zame je bilo to zgodovinsko, saj sem kar pol desetletja iskal to pot do Evrolige, in jasno, Olimpija je bila takrat veliko bolj domača, slovenska, v primerjavi z nekaterimi klubi, ki jih lahko zdaj spremljamo v regiji in tudi v Sloveniji. Ponosen sem na rezultat in fante, ki so bili ključni akterji. Tu govorimo o Dušanu Hauptmanu, Romanu Horvatu, Jaki Daneuu, Marijanu Kraljeviću, Borisu Gorencu. Krasni fantje,« se Sagadin spominja ključnih posameznikov zlatega moštva iz sezone 1993/94, ob tem pa doda: »Ko smo zmagovali in je smrdelo ali pa dišalo po vrhunskem rezultatu, se je gradila evforija, ko pa se nam je končno uspelo prebiti v evroligaško konkurenco, je ta evforija dosegla vrhunec. Takrat namreč ni bilo veliko slovenskega športa ali pa klubov na visoki evropski ravni. Olimpija je bila daleč najbolj organizirana organizacija, in hkrati tudi najbolj finančno stabilna. Svoje je napravila tudi televizija in mediji, saj smo bili kot nadaljevanka. Vse skupaj je bila kot pravljica, ki je nato trajala skoraj 15 let.«

Osvojitev naslova evropskega pokalnega prvaka je bila zgolj začetek te pravljice. Sledil je preskok v Evroligo, a seveda, najprej je bilo potrebno sesti na prestol prvaka Pokala Saporta.

»V tisto finale smo vstopili zelo dobro pripravljeni. Vedeli smo, da imamo kvaliteto, da osvojimo naslov evropskega pokalnega prvaka. Taugres je imel v svojih vrstah Juana Ramona Rivasa in Kennetha Bannisterja, pravi mrcini pod košema, in spomnim se, da smo iskali rešitev, kako nevtralizirat njun učinek, pa nam to recimo ni uspelo. Vse ostalo smo napravili. Učinek zunanjih igralcev je bil mizeren. Mi smo odigrali noro tekmo v napadu, zadeli smo ogromno število trojk, in tekma je bila lahka za nas, saj smo jo imeli pod nadzorom praktično skozi celotno srečanje,« pripoveduje Sagadin o glavnih nalogah, ki so si jih Zmaji zadali pred začetkom tekme, in izpostavi ostrostrelca, ki sta 15. marca 1994 v Švici trgala mrežico zdajšnje Baskonie. »Imeli smo ogromno zelo dobrih strelcev in v tistem trenutku sta eksplodirala Horvat in Hauptman. Dala sta več kot polovico točk. To je bil njun večer, a zmaga je bila kolektivna. Zmagala je Olimpija in dosegla vrhunski evropski rezultat. Samo prvak se je prebil v Evroligo in zgolj prvak se zapiše v zgodovino. Tekom sezone so bili na nekaterih tekmah razpoloženi drugi igralci, moram pa reči, da je bil učinek Horvata in Hauptmana neverjeten.«

 

Podobe navijačev v olimpijski dvorani v Lozani bodo za vedno ujete v spominu vseh slovenskih košarkarskih navdušencev, ljudje po celotni Sloveniji pa so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja enostavno zaljubili v košarko in ljubljanski klub.

»V tistih časih smo imeli veliko skupino navijačev, ki je z nami potovala z avtobusi po celotni Evropi. Resnično noro, kako veliko skupino smo imeli, sestavljali pa so jo tako Green Dragonsi, kot tudi nekateri poslovneži. Ljubljana je dobila vrhunski športni kolektiv, in če ga nisi spremljal, si bil kar nekoliko odrinjen ali pa odrezan od družbe. To danes manjka. Na športnem zemljevidu Evrope na žalost ljubljanskega kluba, ki bi dostojno zastopal to mesto, trenutno ni. Upam, da je poden dosežen, in da bo lahko prav s projektom, kot je Cedevita Olimpija, ta zgodba in vse skupaj šlo zgolj in samo navzgor,« Sagadin optimistično zre v prihodnost ljubljanske in slovenske košarke, in doda: »Ključ ni v denarju. To kar nekaj evropskih gigantov dokazuje, med drugim tudi Žalgiris. Ključ je v strategiji in znanju. Takšno zgodbo je potrebno zgraditi. V Evropi je ogromno klubov, ki imajo denar, pa si ne znajo zagotoviti vrhunskega uspeha. Takšno delo ni lahko. Oblikovati je potrebno projekt, ki ima glavo in je sprejemljiv za okolje.«

Kaj pa je Zmagu Sagadinu najbolj ostalo v spominu?

»Najbolj mi je v spominu ostal sprejem pred Halo Tivoli. Tam je bila prava norišnica. Že na letališču, pa nato v mestu je bilo noro. Takrat sem resnično začutil, da je večina Slovenije spremljala našo zgodbo, odziv pa je bil fantastičen. Zame je bila to obveza, da je potrebno še bolj trdo garati, saj sem videl, da imamo ogromno navijačev, in da so ljudje sprejeli košarko za svojo. Razveseljevat tedensko ljudi je zelo velika obveza.«

25. obletnico osvojitve naslova evropskih pokalnih prvakov bomo v Stožicah počastili na obračunu devetega kola Lige ABA med Cedevito Olimpijo in Crveno zvezdo mts, ki bo v nedeljo, ob 17.00. Vstopnice za ogled tekme so že na voljo v spletni trgovini (www.shop.olimpija.com), na vseh bencinskih servisih Petrol in na vseh prodajnih mestih Moje karte.

Video